Informacija (ang. information) je sporočilo o raznih stvareh, dogodkih in še mnogih stvari, ki nam pomagajo do razumevanja, komuniciranja in navezovanja stikov. Dobimo jo iz narave, vesolja, religije, "po domače rečeno" iz povsod in nam pomaga pri širjenju znanja.
Izraz podatek (ang. data) se nanaša na skupino informacij, ki predstavljajo kvalitativne ali kvantitativne atribute spremenljivk ali sklop spremenljivk. Razlika med podatkom, informacijo in znanjem je v ravni abstrakcije. Podatek ima najnižjo raven abstrakcije, potem informacija in najvišjo ima znanje. Sam podatek nima nekega pomena. Preden postane informacija mora biti razložen v nekem smislu. Za primer: Višina Triglava se šteje za nek podatek, knjiga o geoloških značilnostih Triglava za informacijo in poročilo, ki vsebuje praktično informacijo kako najbolje osvojiti vrh Triglava, se šteje za znanje (ang. knowledge).
 |
| Primer informacije in podatka |
V informatiki je informacija podana z digitalno besedo. Osnovna enota zapisa informacije v informatiki je bit.
Bit ali binarni znak je osnovna enota informacije v računalništvu in telekomunikaciji; je količina informacij, ki jo je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu se lahko opredeli kot spremenljivka ali pa izračuna količino, ki imajo samo dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti sta pogosto razlaga binarnih števk in so ponavadi označene z arabskimi numeričnimi znaki 0 in 1. Lahko sta predstavljeni tudi kot logične vrednosti (prav/narobe, da/ne), matematične oznake (+/-), ali kateri koli drugi atributi. V razlničnih računalniških jezikih je 0 predstavljen kot znak za narobe/ne in znak 1 za prav/da.
Digitalna beseda je tvorjena iz večih bitov. Štiribitni besedi pravimo nibl (ang. nibble), osembitni pa bajt (ang. byte). Izrazu nibl se izogibamo. Digitalno besedo opisujemo s številom bitov; dvobitna, štiribitna, osembitna, dvanajstbitna, šestnajstbitna, itd. Merilo obsega digitalne besede pa uporabimo tudi z zlogom, oktetom in bajtom. Večji obseg pa se označi kot dvobajtna, tribajtna, itd. Digitalno besedo vrednotimo s pretvorbo njene vrednosti v desetiško; prispevke posameznega bita seštejemo (teža bita). Najmanjša teža bita je 2^0, največja pa 2^n-1.
Bajt (ang. byte) je enota digitalnih informacij v računalništvu in telekomunikacijah. Je urejena zbirka ali zaporedje bitov, v kateri vsak bit označuje binarno vrednost 0 ali 1. Bajt je število bitov (običajno 5, 6, 7, 8, 9, 12 ali 16), ki se uporablja za kodiranje besedila v računalnikih. V vseh sodobnih omrežnih protokolih bajt vsebuje 8 bitov (primer: N2 = 10110101).
 |
| Primer bit-a in byte-a |
Opis informacije dobimo z digitalno besedo. Ta ima sporočilno sposobnost (oznaka s), ki pove koliko različih stanj - informacij lahko opišemo. Z bitom opišemo dva stanja, s štirimi šestnajst, itd. Sporočilna sposobnost je število stanj digitalne besede, ki jo lahko izračunamo tudi z enačbo s=2^d, kjer je s sporočilna sposobnost in d število bitov digitalne besede. Število možnih stanj (oznaka n) obravnavanega sistema, ki ga želimo opisati z digitalno besedo, je v odvisnem sorazmerju s sporočilno sposobnostjo. Stanja sistema najbolj opišemo, če je s=n. Sistem ne omogoča popolnega zapisa, če je s manjši od n in po nepotrebnem zapravlja pomnilni prostor za odvečne bite, če je s večji od n.
Količina informacije, ki nam je podana od digitalne besede, je enaka številu bitov d, ki je pa tudi merska enota. Odvisna je od možnosti stanja obravnavanega sistema. I-to stanje sistema, opisano od digitalne besede, ki ima večje število stanj, ima več informacij, kot enako opisano stanje z manjšim številom stanj. Z verjetnostnim računom lahko številčno ovrednotimo količino informacij, ki opisuje i-to stanje sistema. Vzamemo kovanec in kocko in verjetnost (oznaka v) pri kovancu, da pade cifra ali mož je 1/2 oziroma 50%. Pri kocki, kjer je verjetnost da bo padla na eno izmed šestih ploskev 1/6 oziroma 16,6%. Torej manjša je verjetnost, večja je količina informacije, ki jo določeno stanje opiše.
Viri:
Ni komentarjev:
Objavite komentar