četrtek, 28. oktober 2010

ASCII, Win - 1250 in UTF - 8

ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange) je ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij. Je 7-bitni nabor znakov; obsega 27=128 znakov. ASCII kode predstavljajo tekst v računalnikih, komunikacijskih opremah in v drugih napravah katere uporabljajo tekst.
Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj:
ASCII tabela nima šumnikov in moje ime David Udovč bi izpisalo kot David UdovÄ� in v dvojiški kodi:
01000100 01100001 01110110 01101001 01100100 00100000 01010101 01100100 01101111 01110110 11000100 10001101.

Win - 1250 oziroma windows 1250 je kodna stran uporabljena od Microsofta Windowsa za predstavljanje teksta v osrednjih in vzhodnih evropskih jezikih, ki uporabljajo latinsko skripto, kot so poljski, češki, slovaški, madžarski, slovenski, bosanski, hrvaški, srbski, romunski in albanski jezik. Za razliko od ASCII tabele Win - 1250 ima šumnike.



Za pretvorbo v binarno oz. dvojiško kodo sledimo naslednji povezavi http://easycalculation.com/hex-converter.php in v okenček kjer piše Insert HEX Value vpišemo številko v stolpcu hexadecimal za katero črko želimo dvojiško kodo. Za David Udovč bom vzel prvo črko D za katero številka je 44, jo vpisal v polje in prekopiral številke, kjer piše binary. Primer:
Torej David Udovč v dvojiški kodi izgleda tako: 01000100 01100001 01110110 01101001 01100100 01010101 01100100 01101111 01110110 11101000.

UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov. Ta način kodiranja ima tudi šumnike.
Primer: Za črko a imamo enozložno dvojiško kodo, za črko č pa dvozložno 11000100 10001101. Pri Windows - 1250 smo imeli za črko č samo enozložno dvojiško kodo 11101000.

Za izpis v dvojiško kodo odpremo povezavo http://www.utf8-chartable.de/ in v prvi tabeli v peti vrstici, kjer piše display format for UTF-8 encoding izberemo binary. Nato pa izberemo željeno črko oz. številko in prepišemo osem številk, ki so poleg.

Primer David Udovč v dvojiški kodi pri UTF-8: 01000100 01100001 01110110 01101001 01100100 01010101 01100100 01101111 01110110 11000100 10001101. 

Spletne strani uporabljajo več ali manj UTF-8 način kodiranja. Za pogled, katerega uporablja, pa odpremo poljubno spletno stran, kliknemo z desno tipko miške in kliknemo View Page Source. Odpre se nam okno in nam pokaže kateri način kodiranja uporablja (<meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=utf-8">). 

Jaz sem izbral Google za spletno stran. Z desnim klikom miške v Googl-u izberemo Pokaži izvorno kodo strani,


kjer se nam odpre okno Izvorna koda strani: http://www.google.si/ in lahko vidimo katero kodiranje uporablja spletna stran Google. V tem primeru je to UTF-8.


S spreminjanjem kodiranja lahko vidimo kake znake uporabljajo drugi načini kodiranja. To storimo tako, da v orodni vrstici internetnega brskalnika (v mojem primeru je to Mozilla Firefox) izberemo Pogled, Kodiranje znakov, Več naborov in potem enega izmed danih naborov (npr.: Vzhodnoevropsko).



Tukaj je nekaj primerov: 

Zahodno (MacRoman)
Hebrejsko (MacHebrew)
Tajsko (Windows - 874)
Unicode (UTF - 8)
Kot lahko vidite, so šumniki in nekateri znaki v Zahodnem, Hebrejskem, Tajskem in seveda drugih kodiranjih zapisani drugače, kot v kodi Unicode.

Brskalnik deluje z unikodo - ko so znaki vtipkani, so interno shranjeni kot unikoda. Ko je predložen obrazec, se pretvori iz operacijske kode, v kodo zahtevanega od serverja in nato pošlje pretvorjen tekst.

Digitalni podpis v programu Microsoft Outlook 2007

Ko dobimo AVTORIZACIJSKO KODO in REFERENČNO ŠTEVILKO svojega overitelja za digitalne certifikate (v mojem primeru je to SIGEN-CA), gremo na njihovo spletno stran za prevzem digitalnega potrdila http://www.sigen-ca.si/prevzem-spletno.php in sledimo navodilom.


Po končanem prevzemu, odpremo Microsoft Outlook in naredimo sledeče:
  • v orodni vrstici Outlook-a izberemo "Tools"
  • izberemo "TrustCenter"
  • izberemo "E-mail Security"

Če želite določiti varnostne nastavitve in določiti, katera potrdila želite uporabiti, morate določite varnostne nastavitve. To storite tako, da boste morali klikniti "Settings". Nato se vam bo prikazalo naslednje okno:



V okenček pod "Security Settings Name" vpišemo željeno ime in kliknemo na gumb "Choose..." pri okencu "Signing Certificate". 



Odpre se nam zgornje okence, v katerem izberemo certifikat in kliknemo "OK".




Obljukamo še okenčka kjer piše "Default Security Settings for this cryptographic message format" in "Default Security Settings for all cryptographic messages" in shranimo (kliknemo "OK"). 




V "Trust Centru" lahko sedaj vidimo ime svojega certifikata. Kliknemo "OK" in vse je pripravljeno za pošiljanje elektronske pošte z digitalnim podpisom:



Preden pošljemo elektronsko pošto, moramo klikniti na ikono za podpis.

Viri:
- http://www.globalsign.com/support/personal-certificate/per_outlook07.html

sobota, 23. oktober 2010

Kako sestaviti računalnik

Za sestavo računalnika potrebujemo ohišje, matično ploščo, ram (bralno-pisalni pomnilnik), grafično kartico, trdi disk, ventilator, napajalnik, cd rom in kabel za priklop cd-roma.

Ohišje (Slika 1) zaščiti računalnik pred zunanjimi vplivi, kot je naprimer prah in na ohišje se pritrdijo vse komponente računalnika. Poleg tega pa skrbi še za lepši izgled.
Slika 1
Matična plošča (angl. motherboard, tudi mainboard) je tiskano vezje, kamor priključimo komponente računalnika, kot so trdi disk, ventilator,itd. Ima pa tudi priključke za tipkovnico, miško,...(Slika 2)
Slika 2
Bralno-pisalni pomnilnik (Slika 3), angleško RAM (Random Access Memory), je pomnilnik kamor se zapisujejo podatki in se z njega tudi berejo.
Slika 3
Grafična kartica (Slika 4) je del računalnika, ki skrbi za prikaz slike na zaslonu. 
Slika 4
Trdi disk (angl. Hard Disk Drive, HDD), je računalniška komponenta, kamor lahko shranimo svoje stvari, kot so datoteke, filmi, glasba, itd. (Slika 5)
Slika 5
 Ventilator (Slika 6) je naprava, ki hladi računalnik.
Slika 6
Napajalnik (angl. Power Supply Unit - PSU) (Slika 7) napaja druge komponente.
Slika 7
CD-ROM (Slika 8) nam pomaga, da lahko beremo podatke iz cd-ja. Priklopimo ga s kablom (Slika 9) na matično ploščo.

                           
Slika 8                                                                                         Slika 9

1. korak
V ohišje privijemo matično ploščo (Slika 10).
Slika 10
2. korak
V matično ploščo vstavimo ram(e) in grafično kartico, ki jo tudi privijemo na ohišje za boljšo stabilnost (Slika 11 in Slika 12).                                                                                
Slika 11
Slika 12
3. korak
Pritrdimo trdi disk (Slika 13),
Slika 13


 ventilator (Slika 14),
Slika 14
napajalnik (Slika 15)
Slika 15
in CD-ROM (Slika 16 in 17)
Slika 16
Slika 17
4. korak
Vse priklopimo s kabli na matično ploščo (Slika 18 in 19).
Slika 18
Slika 19
5. korak
Nato še sestavimo ohišje in računalnik je pripravljen za uporabo (Slika 20).
Slika 20

Seveda pa za računalnike oz. računalniške komponente (RAM, grafična kartica,...) velja Moorov zakon, ki pravi, da se računalniška moč podvaja vsako leto. (Gordon E. Moore)

nedelja, 17. oktober 2010

Informacija

Informacija (ang. information) je sporočilo o raznih stvareh, dogodkih in še mnogih stvari, ki nam pomagajo do razumevanja, komuniciranja in navezovanja stikov. Dobimo jo iz narave, vesolja, religije, "po domače rečeno" iz povsod in nam pomaga pri širjenju znanja.
Primer informacije in podatka
Izraz podatek (ang. data) se nanaša na skupino informacij, ki predstavljajo kvalitativne ali kvantitativne atribute spremenljivk ali sklop spremenljivk. Razlika med podatkom, informacijo in znanjem je v ravni abstrakcije. Podatek ima najnižjo raven abstrakcije, potem informacija in najvišjo ima znanje. Sam podatek nima nekega pomena. Preden postane informacija mora biti razložen v nekem smislu. Za primer: Višina Triglava se šteje za nek podatek, knjiga o geoloških značilnostih Triglava za informacijo in poročilo, ki vsebuje praktično informacijo kako najbolje osvojiti vrh Triglava, se šteje za znanje (ang. knowledge).

V informatiki je informacija podana z digitalno besedo. Osnovna enota zapisa informacije v informatiki je bit.

Bit ali binarni znak je osnovna enota informacije v računalništvu in telekomunikaciji; je količina informacij, ki jo je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu se lahko opredeli kot spremenljivka ali pa izračuna količino, ki imajo samo dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti sta pogosto razlaga binarnih števk in so ponavadi označene z arabskimi numeričnimi znaki 0 in 1. Lahko sta predstavljeni tudi kot logične vrednosti (prav/narobe, da/ne), matematične oznake (+/-), ali kateri koli drugi atributi. V razlničnih računalniških jezikih je 0 predstavljen kot znak za narobe/ne in znak 1 za prav/da.

Digitalna beseda je tvorjena iz večih bitov. Štiribitni besedi pravimo nibl (ang. nibble), osembitni pa bajt (ang. byte). Izrazu nibl se izogibamo. Digitalno besedo opisujemo s številom bitov; dvobitna, štiribitna, osembitna, dvanajstbitna, šestnajstbitna, itd. Merilo obsega digitalne besede pa uporabimo tudi z zlogom, oktetom in bajtom. Večji obseg pa se označi kot dvobajtna, tribajtna, itd. Digitalno besedo vrednotimo s pretvorbo njene vrednosti v desetiško; prispevke posameznega bita seštejemo (teža bita). Najmanjša teža bita je 2^0, največja pa 2^n-1. 

Bajt (ang. byte) je enota digitalnih informacij v računalništvu in telekomunikacijah. Je urejena zbirka ali zaporedje bitov, v kateri vsak bit označuje binarno vrednost 0 ali 1. Bajt je število bitov (običajno 5, 6, 7, 8, 9, 12 ali 16), ki se uporablja za kodiranje besedila v računalnikih. V vseh sodobnih omrežnih protokolih bajt vsebuje 8 bitov (primer: N2 = 10110101).
Primer bit-a in byte-a
Opis informacije dobimo z digitalno besedo. Ta ima sporočilno sposobnost (oznaka s), ki pove koliko različih stanj - informacij lahko opišemo. Z bitom opišemo dva stanja, s štirimi šestnajst, itd. Sporočilna sposobnost je število stanj digitalne besede, ki jo lahko izračunamo tudi z enačbo s=2^d, kjer je s sporočilna sposobnost in d število bitov digitalne besede. Število možnih stanj (oznaka n) obravnavanega sistema, ki ga želimo opisati z digitalno besedo, je v odvisnem sorazmerju s sporočilno sposobnostjo. Stanja sistema najbolj opišemo, če je s=n. Sistem ne omogoča popolnega zapisa, če je s manjši od n in po nepotrebnem zapravlja pomnilni prostor za odvečne bite, če je s večji od n.

Količina informacije, ki nam je podana od digitalne besede, je enaka številu bitov d, ki je pa tudi merska enota. Odvisna je od možnosti stanja obravnavanega sistema. I-to stanje sistema, opisano od digitalne besede, ki ima večje število stanj, ima več informacij, kot enako opisano stanje z manjšim številom stanj. Z verjetnostnim računom lahko številčno ovrednotimo količino informacij, ki opisuje i-to stanje sistema. Vzamemo kovanec in kocko in verjetnost (oznaka v) pri kovancu, da pade cifra ali mož je 1/2 oziroma 50%. Pri kocki, kjer je verjetnost da bo padla na eno izmed šestih ploskev 1/6 oziroma 16,6%. Torej manjša je verjetnost, večja je količina informacije, ki jo določeno stanje opiše.

Viri:

sreda, 13. oktober 2010

Digitalni certifikat ali elektronski podpis


– je preverjanje identitete pošiljatelja sporočila in da je prvotna vsebina sporočila, ki je bila poslana, nespremenjena.

 Dobimo ga na spletni strani overitelja SIGEN-CA (www.sigen-ca.si), kjer si ga prenesemo (http://www.sigen-ca.si/obrazci-fo.php) in ga izpolnjenega nesemo na upravno enoto. S seboj moramo imeti osebni dokument. Osebam mlajšim od 18 let mora podpisati zakoniti zastopnik in iti z njim na upravno enoto.

Čemu služi? 

– preverjanju identitete pošiljatelja;
– nespremenjenosti vsebine poslanosti sporočila;
– avtomatično je časovno žigosan;

Pomen v EU

Evropska zakonodaja ponuja tri vrste elektronskih podpisov, od katerih ima vsaka drugačno pravno vrednost:


1. elektronski podpis se uporablja za preverjanje pristnosti.
2. napredni elektronski podpis: je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
  • je nedvoumno povezan s podpisnikom;
  • iz njega je mogoče identificirati podpisnika;
  • ustvarjen je s sredstvi, kjer so podpisnice izključno pod nadzorom;
  • povezan je s podatki, kar pomeni, da se vsako naslednjo spreminjanje podatkov zazna.
3. kvalificirani digitalni podpis: zahteve za kvalificirana potrdila:
  • navedbo, da je bilo potrdilo izdano kot kvalificirano potrdilo;
  • identifikacijo overitelja in državo (evropskih ali tujec), v kateri ima sedež;
  • ime (ali njegov psevdonim) podpisnika;
  • podatke za preverjanje podpisa, ki ustrezajo podatkom za tvorjenje podpisa pod nadzorom podpisnika;
  • navedbo obdobja veljavnosti potrdila;
  • identifikacijsko šifro potrdila;
  • napredni elektronski podpis overitelja.
Viri:

- http://www.symantec.com/connect/articles/digital-signatures-and-european-laws
- http://searchsecurity.techtarget.com/sDefinition/0,,sid14_gci211953,00.html